O Janku Ribiču

Skupščina občine Ljutomer je 24.04.1977 poimenovala osnovno šolo v Cezanjevcih po Janku Ribiču.

Mlinar Ivan Ribič iz Cezanjevcev se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje že leta 1941. Na domačiji so se večkrat oglašali kurirji in bili vedno gostoljubno sprejeti. Tako sta se 06.04. 1944 utrujena ustavila Danijel Hojs – Ljubo in Franc Belšak – Maks. Ob 16. uri je 60 nemških orožnikov in gestapovcev obkolilo Ribičev mlin. Partizana sta se umaknila na senik. Prišlo je do boja v katerem je padel Maks, Ljubo pa se je z gospodarjem Ribičem uspel prebiti čez reko Ščavnico v gozd. Nemci so izgubili štiri pomembne naciste. Gospodarjevo ženo Marijo, sina Marjana in starega očeta so odpeljali v taborišče.

Sina Janka pa ni bilo doma, ker se je zjutraj odpravil na kurirsko pot. Na poti domov je izvedel, da je prišlo do spopada na njegovi domačiji, zato se ni vrnil domov, ampak se je šel poslovit od padlega tovariša Janka Slavinca, ki so ga prejšnji dan ubili Nemci na Stari Cesti. Komaj je stopil v mrtvašnico v Cezanjevcih, so ga že aretirali in ga zaprli v prostore občine Cezanjevci. Janko je gestapovcu iztrgal pištolo, ga ubil, drugega pa ranil in pobegnil. Zatekel se je na postojanko pri Francu Filipiču v Vogričevcih, a so ga Nemci s policijskimi psi izsledili. Domačijo Filipičevih je obkolilo 30 orožnikov. Janko se je zabarikadiral v kleti in ubil gestapovca, ki se je spustil v klet. Po štiriurni borbi je padel, star še ne 16 let.

Ribičev mlin je postal simbol partizanstva v Slovenskih goricah, Nemci pa so besneli zaradi izgub. Dne 25. 04. 1944 so iz ptujskih zaporov pripeljali 25 talcev k Ribičevemu mlinu. Najprej so si talci morali skopati jamo, nato pa so jih ustrelili. Med talci je bilo tudi nekaj domačinov. To je bilo prvo streljanje talcev na območju Slovenskih goric. Po bitki so aretirali več domačinov in jih odpeljali v koncentracijska taborišča.