V torek, 26. 1. 2016, smo na OŠ Janka Ribiča Cezanjevci gostili strokovnjaka za vzgojo otrok, doc. dr. Sebastjana Kristoviča. Spregovoril in opozoril je na ključne stvari, kako otroka pripraviti za realno življenje, kako ga vzgojiti v samostojno in odgovorno osebnost, kako otroku postaviti meje in pri tem vztrajati…

Polna predavalnica staršev in zaposlenih se je v veliki meri strinjala z njegovimi tezami in prepričanjem.

Kako otroku postaviti meje in pri tem vztrajati

Starši se zavedajo, da so v življenju vsakodnevni trenutki, ko je otrokovim kapricam najlažje popustiti, čeprav se zavedajo, da to ni najbolj pametno. Kristovič ravno na tem področju, torej pri doslednem postavljanju meja, opaža največ težav. “To, da znamo otroku postaviti meje in pri tem dosledno vztrajati, je največja popotnica za otrokovo življenje,” je prepričan.

Na otrokovo vzgojo gleda kot na pripravo otroka na realno življenje.

Starši so otroku pred odhodom v šolo ali vrtec včasih rekli, naj bo priden, naj se uči in posluša učitelje, medtem ko se je ta paradigma danes spremenila tako, da mu rečejo samo še: ‘Dobro se imej in uživaj.’

Starši, učitelji in vzgojitelji morajo biti pri izbiri »kazni« dovolj kreativni in ustvarjalni. Navaja nekaj primerov:

  • Pri predšolskem otroku je na primer ena izmed najbolj učinkovitih kazni, da ga za nekaj časa izločimo iz igre oz. skupine.
  • Če nas recimo v trgovini izsiljuje ali kriči, ker ne dobi določene stvari, ki si jo je zaželel, je prav, da ga kakšen mesec ali dva ne vzamemo več zraven. Takrat ga pustimo doma in mu to tudi povemo.
  • Če se otrok na obisku ne vede primerno (ko smo ga že nekajkrat opozorili), je prav, da zaradi tega v tistem trenutku odidemo domov.
  • Ko je že starejši in če noče narediti domače naloge ali se učiti, je prav, da otrok sedi za mizo tako dolgo, da nalogo opravi. Da ga morda iz njegove sobe preselimo v kuhinjo, da se tam uči in dela nalogo.
  • V primeru slabih ocen je tudi prav, da jim ukinemo določene ugodnosti (uporabo računalnika, telefona, prosti čas …). Pri starejših najstnikih gre za isto stvar – ukinemo ugodnosti, naložimo več dela, omejimo oz. ukinemo izhode …

Skratka, gre za to, da se otrok nauči sprejemati posledice svojih dejanj. Ključnega pomena pri tem pa je, da starši vzdržijo ter da so v sebi trdni in gotovi – v nasprotnem primeru otrok začuti starševsko negotovost in seveda to izkoristi. Izkazovanje ljubezni in skrbi za otroka je tudi v tem, da v določenem trenutku postavimo učinkovito kazen. Tudi kazen je tista, ki bo naše otroke utrdila ter pripravila do tega, da bodo začeli sprejemati odgovornost za svoje življenje in svoja dejanja. Svetujem, da dobro premislimo, kakšna bo kazen, preden jo izrečemo, in se je pozneje tudi dosledno držimo.”

Poudarja tudi pomembnost tega, da so starši v svojih odločitvah soglasni. “Usklajenost staršev je predpogoj za dobro vzgojo, pomembna pa je tudi usklajenost med šolo ali vrtcem in starši. Ko smo vsi usklajeni, gledamo v isto smer in imamo isti cilj, vemo, da otroci veliko manevrskega prostora za izkoriščanje nimajo.

Po mnenju Sebastjana Kristoviča je ključno to, da starši, učitelji  in vzgojitelji spoznajo, da dosledno postavljanje meja pravzaprav pomeni otroka imeti rad.