»DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN MLADOSTNIKOV«
Šolski otroški parlament je potekal 17. 1. 2023. Prvi razred je v uvodu zapel pesmico Pedenjped. Nato so sledile predstavitve tematike po razredih. Šolskega otroškega parlamenta so se udeležili vsi predstavniki od 2. do 9. razreda.
V okviru dejavnosti za Otroški parlament součenci ugotavljali, kaj je sploh to duševno zdravje. Veliko učencev tega prej ni vedelo. Sedaj so se naučili, da poleg fizičnega zdravja obstaja tudi duševno zdravje, ki se kaže v tem, da se dobro počutimo, da smo zadovoljni in srečni. Če tega duševnega zdravja nimamo, nas boli nekaj znotraj nas, »boli nas srce«, smo žalostni in se slabo počutimo. Mlajši učenci so zapisali, da se takrat jočejo, kričijo, ležijo, se stisnejo k staršem, povedo učiteljici …
Učenci so se pogovarjali, kdaj so srečni in kdaj žalostni. Povedali so, da so srečni takrat, ko naredijo vse za šolo, ko se družijo z družino, s prijatelji, ko se igrajo, ko so pohvaljeni, ko jim kdo reče nekaj lepega … Žalostni so takrat, ko jih nekaj boli, ko so v težavah, ko ne naredijo domače naloge, ko se iz njih norčujejo, ko ne vidijo svojih staršev, ko jim kdo umre …
Ugotovili so, da lahko družina, vrstniki, šola in mediji vplivajo na njihovo duševno zdravje.
- Družina jih spodbuja, podpira in pomaga. Slabo pa se počutijo, če jim v družini kdo umre, se mama in ata ločita, če je prisoten alkohol in nasilje.
- Vrstniki se družijo s tabo, ti pomagajo pri učenju in so prijazni do tebe. Negativne učinke na duševno zdravje pa imajo nasilje, izsiljevanje, grožnje in ljubosumje.
- Šola jih uči za življenje, jih spodbuja, v šoli se lahko družijo s prijatelji. Negativni učinki pa so stres, ocene in testi.
- Mediji imajo pozitivne in negativne učinke. S pomočjo medijev se lahko naučijo veliko novega, jim pomagajo pri učenju, omogočajo stike z drugimi. Negativni učinki pa so lažne novice, govorice, nerealna podoba slavnih oseb, izzivi, izsiljevanje, nasilje in zasvojenost s spletom.
Dejavnosti za vzdrževanje dobrega duševnega zdravja oz. za izboljšanje le-tega
- Učenci ugotovijo, da ni nič narobe, če si včasih žalosten. Ni pa dobro, če si predolgo žalosten. Takrat moraš to nekomu povedati.
- Učenci so pripravili NASVETE ZA DOBRO POČUTJE.
Mlajši učenci
Pogovarjajmo se, da se nekomu zaupajo in povedo, kaj jih muči, na primer staršem, prijateljem, učiteljem in sošolcem.
Gibajmo se vsaj eno uro na dan.
Popijmo dovolj vode.
Zdravo se prehranjujmo.
Bodimo spoštljivi.
Imejmo urejeno spanje.
Sprejemajmo sebe takšne, kot smo – imejmo se radi.
Negujmo odnose z bližnjimi.
Vsak dan se skušajmo osrečiti.
Osredotočimo se na pozitivne stvari in bodimo hvaležni.
Izogibajmo se zasvojenosti in poiščimo pomoč, ko jo potrebujemo.
Starejši učenci: druženje s prijatelji, pravočasni obiski zdravnika, manj računalnika, brez alkohola in drog, poslušanje glasbe in šport.
- Škatlica zaupanja, v katero so lahko zapisali, kaj jih moti v razredu, česa niso želeli povedati pred sošolci.
- Beleženje vsakdanjika, da bi ugotovili, kaj vse naredijo za svoje zdravje. Ugotovili so, da včasih raje sedijo za računalnikom, kot da bi šli na sprehod ali klepetali z drugimi.
- Skozi delavnice so ugotovili, kako se lahko izboljšajo, komu lahko zaupajo in ali so samozavestni in kako biti bolj samozavesten.
- Na oglasno desko so zalepili številke: TOM, VARNO TOČKO UNICEF, SOS telefon, ki je namenjena otrokom.
Starejši učenci so ugotavljali, kaj lahko sami naredijo, da pripomorejo k boljšemu duševnemu zdravju, kaj lahko naredijo starši, šole, odločevalci.
Ugotavljajo, da sami predolgo odlašajo z učenjem in da si ne razporedijo dobro ocenjevanj, saj si puščajo vse za na konec. Menijo, da bi se morali bolje razgibati pred pričetkom pouka in tudi popoldne doma. Menijo, da je dobro, če podpirajo drug drugega, si stojijo ob strani in se ne norčujejo.
Od starševpričakujejo podporo, pomoč, pogovor, sočutje, nasvete.
Želijo si več pogovora in pozitivne spodbude s strani učiteljev, več dela v naravi, več ekskurzij, taborov, daljše rekreativne odmore, tablice namesto zvezkov.
Od odločevalcev pričakujejo reševanje težav glede stresa, ocenjevanj, več ur športne vzgoje.
Če učencu ne pomagamo lahko zapade v depresijo, žalost, paniko, stres, se slabo počuti, je negativen, sovražen in ima nizko samozavest. Učenec lahko postane zasvojen oz. kar je najhuje, da naredi samomor.
Zapisala: Martina Cvetko
Fotografije: Martina Cvetko
