25. 4. 1944 – dan, ko so mogočni hrasti ob Ribičevem mlinu postali nemočni. Dan poln žalosti, groze, sovraštva. Dan, ko so svoja življenja izgubili junaki, ki so hrepeneli po življenju, svobodi in živeli za svojo domovino. Pogum in hrabrost vseh 25 talcev je ta dan za vedno zaspal.
Danes živimo v miru, bodimo ponosni na svojo domovino, na vse, kar so nam predniki pustili. Zavedajmo se svojega slovenskega jezika, s ponosom ga izgovarjajmo. Spoštujmo drug drugega, pomagajmo si, bodimo človek človeku… Bodimo strpni, hvaležni in prijateljski.
V spomin na padle talce, ki so ta dan dali svoje življenje samo zato, ker so imeli radi svojo domovino.
Zapis: Karla Ramšak
Fotografije: Nataša Pušenjak
Oznake: kulturna šola, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci
