In so šli. Na Poljsko in v Nemčijo. Tekle so solzice, kar nam da vedeti, da so nastala prijateljstva, ki bodo trajala. Upajmo, da dolgo. Prav tako sem prepričana, da bodo učenci po zanimivostih in pestrostih v tem tednu s sabo odnesli sama prijetna doživetja in lepe spomine. Pravijo, da jim je bilo lepo. Da bi ostali pri nas. Kaj si torej lahko lepšega sploh še želimo?
Zapisala in foto: Manja Gospodarič